ODPIRANJE
Nekaj, kar prihaja od znotraj
s tankim, ponižnim
krhkim glasom,
ki nežno polzi iz srca,
se zliva v telo,
okroglí konice,
oblí robove,
topí ostrine
in poleti
kot bi hotelo odznotraj izžarčiti kožo,

plane ven,
gor
med zvezde,
se razblini, združi z njimi,
zapoje z njimi,
dotakne se vsakega koščka svetlobe
in zapleše,
zvok glasu se zavrti
s svetlobo
v radosten ples,
poln sreče
in zakliče srcu, naj se pridruži
in srce steče,
pridruži se v krog,
vriska,
vrti se, vrti,
vse hitreje,
močneje, v krog,
dokler se tudi ono ne raztopi v svetlobi,
v zvoku,
v vrtenju
in potem dvigne telo,
ponese ga,
zavrtinči
in skupaj
se razlijeta v oranžno svetlobo,
utripajočo
v odhajajočih krožnih valovih
ki potuje,
potuje,
izginja
vse dokler se ne izniha
v brezimno
in se tako spoji
za večno
za trenutek
s samim seboj
in hkrati postane
del vesolja
vse vesolje
vsa vesolja
zgolj majhna svetla pika
sredi same sebe

Milan Novak