Popotnica (collage za Patricijo Dodič)
ona vedno spi
na okostju popoldneva
brez sence sramu
je ponotranjena ptica
in zevajoča školjka
na drhtečem pragu
pred modro globino
svoje škrlatne sanje
doji z mlekom trpkih izkušenj
in s sončno biserovino
mrmrajoče starodavnosti
in vedno vedno znova
pripotuje ob večerih
iz tistih tihih krajev
od koder ni rešitve
na okostju popoldneva
brez sence sramu
je ponotranjena ptica
in zevajoča školjka
na drhtečem pragu
pred modro globino
svoje škrlatne sanje
doji z mlekom trpkih izkušenj
in s sončno biserovino
mrmrajoče starodavnosti
in vedno vedno znova
pripotuje ob večerih
iz tistih tihih krajev
od koder ni rešitve
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 08. 09. 2010 ob 09:43
- Prebrano 1170 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 277
- Število ocen: 8
