Pošiljaš sedem mi objemov.
Enostavno in zabavno se ti zdi.
Meni ne!
In sit sem te navlake…
Mar bi se potrudila
in prišla v soboto,
ko sonce je sijalo…
Pa bi skupaj šla
in preštevala oblake…
Pošiljaš sedem angelov za srečo
s pripisom: pošlji jih naprej,
če ne…
In pretnja: sedem let nesreče!
Brez mej
si ti in tvoja domišljija!
Pošiljaš sedem zvezd
in prva mi prinaša
kar ljubezen
in izpolnitev vseh želja…
a ker razsoden sem in trezen
ne berem več naprej…
Brez mej
si ti in tvoja domišljija!
Kaj, ko bi za spremembo
enkrat presenetila tako,
mimo ekrana,
potrkala na vrata,
v rokah magari ukraden cvet
(rad imam rože)
in rekla:
Oprosti, spet
sem tista tvoja mala…
In svet,
verjemi, tisti dan
bi bil preprosto s soncem obsijan,
čeprav bi deževalo.
Ej, draga moja, mar ne veš
da za vse tisto naj!
potrebno je prav malo?