Visoka pesem (Tebi)
Ti, ki utapljaš oči v lunini mesečini, da videl bi
vame ko spim.
Ti, ki postal bi struna na violini ljubezni, na katero moj lok igra.
Misel moja bi tvoja, zaprta v polsnu najlepših sanj,
Opevala bi te kot ljubezni heroja in vezala bi ti srčno ladjo v moj pristan.
Skupaj bila bi metulja na rosnih listih dišeče rože,
Ustavila bi čas in se naslonila nate, da občutim to mehkobo tvoje kože.
Kakor malega otroka bi te hranila z besedami ljubezni in ti pela.
Ko odideš in se vračaš, bi te zagrnila, kot da prihajaš zadnjič, in te v moj objem prižela.
Da opoj ljubezni vina, bi držal čez sto noči,
Bi napravila ti znamenje, obljubo, poljub moči.
Zopet zame, zopet zate bi napletla sto vezi,
Da ta struna na godalu najino ljubezen vzdrži.
Ti, ki postal bi struna na violini ljubezni, na katero moj lok igra.
Misel moja bi tvoja, zaprta v polsnu najlepših sanj,
Opevala bi te kot ljubezni heroja in vezala bi ti srčno ladjo v moj pristan.
Skupaj bila bi metulja na rosnih listih dišeče rože,
Ustavila bi čas in se naslonila nate, da občutim to mehkobo tvoje kože.
Kakor malega otroka bi te hranila z besedami ljubezni in ti pela.
Ko odideš in se vračaš, bi te zagrnila, kot da prihajaš zadnjič, in te v moj objem prižela.
Da opoj ljubezni vina, bi držal čez sto noči,
Bi napravila ti znamenje, obljubo, poljub moči.
Zopet zame, zopet zate bi napletla sto vezi,
Da ta struna na godalu najino ljubezen vzdrži.
Komentiranje je zaprto!
1.jpg "Nemo")
Napisal/a: Nemo
- 22. 01. 2008 ob 19:10
- Prebrano 1335 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 316
- Število ocen: 12
