Pod pezo vsega
matasto zdrvim
na obrobje sveta.
Na nabrušeni ostrini
silovito izvržem
iz zahrbtnega dna
prvinski krik,
ki razcefra
tišino vsemirja.
Skrhano obnemim.
V hudourniku olajšanja
se slapasto izlijem
na razpokana tla,
v potresnih krčih
ritmično izkašljujem
sluzasti balast,
v pojemajočem zvijanju
utrujeno obtičim
v polažaju zarodka.
Boleče bolščim v blišč.

V blišč tvojih oči.

Marko Skok - Mezopotamsky