Ne veš
z dlanmi se naslonim na modro steno
in opazujem hodnik
razteza se še na B stran stavbe
ni mu videti konca
gori le ena linija luči
telo naj bi spalo
med modro se pomeša rumena
pore iščejo sled krvi
nekdo zakašlja
nekdo se obrača
nekdo zastoka
moja maternica umira
nekakšna simfonija tli
in opazujem hodnik
razteza se še na B stran stavbe
ni mu videti konca
gori le ena linija luči
telo naj bi spalo
med modro se pomeša rumena
pore iščejo sled krvi
nekdo zakašlja
nekdo se obrača
nekdo zastoka
moja maternica umira
nekakšna simfonija tli
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
- 01. 09. 2010 ob 23:46
- Prebrano 588 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 205
- Število ocen: 6
