Trubadurji pred Jeriho.
Balada v D molu.
Mesto spremenjeno v prah.
V senco spomina, ki na svoji koži
ni mogla zadržati življenja.
Tlakovana je bila v pot,
ki vodi onkraj mestnih vrat.
Na njihovem vhodu žena v črnem,
sestradanim šakalom ponuja vonj
prepovedanega v svojih prsih.

On stopi s križa in poljubi njen gral.
Namesto trnjeve krone
z glave mu poganjajo mladike,
bohoteč se v bujno krošnjo,
v kateri pojejo ptice.
Pesem v C duru.
Enaka smehu deteta,
ki se razlega čez hišni prag
in vodi zasanjan, a odločen korak,
v gospodovo leto njunega rojevanja.

Hovk