Glasni zvoki radi tulijo

na stadionih, kjer žoga od leve na desno

obrača smeri premikanja glav navijačev,

tam se misli pogrejejo in besede zavrejo,

vsak svoje ima rad, glasno žvižga in pesmi poje,

a ko pride do mahanja s pestmi, ko zaropoče

pod nogami in je strah močnejši od poguma bližnjih

je mogoče zdaj počiti v sobi,

ko vsi odidejo do zadnjega gledalca

nekdo še čaka, da mu odprejo železna vrata.

Se sprašujem kar naenkrat,

kdo še danes zapira naše Celjske grofe,

ko živega ni nikogar več.

Spomin na Celjske grofe jezne v kletki.

Bomo jezni zdaj na tiho?

IŽ-lev