Gledam roko,
besede se premikajo
kot električni impulzi
od dvestodvajset voltov
poganjajoče moči,
samo dotik na tipko je ukaz,
pred smrtonosto potjo na ekran,
kjer zaslon nabira zgodbo,
kjer pesem se predstavi pred pogledom
in se kodrajo radovedne misli.
Mučilni spev na belem
podira lahkotnost poletnega dneva,
a oči imajo radovednost,
zato še danes rada berem.
In tudi jutri bom.
Če bom.
IŽ-lev