
Čudo
Kot to jutro,
ki v temi se rodi,
počiva desetletja
ogenj, ki še tli.
Kot nem mrlič
zrem v to meglo,
glej čudo tam v daljavi
slutnjo mi zazre oko.
Nov se dan mi smeje,
ki s solzo bolečine je prišlo.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Silva Šturm
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!