LUNA

Ponoči,
ko ne moreš spati
in vsi že zaspijo,
se zazreš v nebo,
zaslišiš dihanje zvezd, ko vzplamentijo;
včasih kakšna zleti čez nebo in ponikne v črnino.

Gledam v širjave,
višje od oblakov: zagledam luno in se vprašam:

tako močna in svilnata,
trda in nežna,
neizprosna in darežljiva,
sveti,
bedi nad nami,
nas pomirja,
usmerja in drami,
prisluškuje in kuka na drugo stran;

sliši tanke glasove,
žonglira z listi dnevnikov,
koraka z glasovi senc,
z odejo sanj pokriva,
in poskrbi,
da na koncu najdemo vero v živo in v miru zaspimo.


In jaz se še vedno sprašujem:
Le iz kakšnega testa si nastala?

sasa strnad

Komentiranje je zaprto!

sasa strnad
Napisal/a: sasa strnad

Pesmi

  • 20. 05. 2007 ob 16:36
  • Prebrano 836 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 134
  • Število ocen: 4

Zastavica