Med stene samovanja,
kjer stiska dostojanstvu se upira,
ponesla bi besedo hvala,
ki, vem, preveč slabotno seva.
A ta zakrčen strah
pred vekami spuščenimi
me vso preveva,
ta boj razuma in nesmisla
v bojazni, da lok prijateljstva
mi pade iz rok.

Naj puščica,
ki spomini jo raztezajo
v ta neskončni svet,
v ris spoznanja,
bo klic
in daljni obet:
OSTANI.


(Jožetu)

25.8.2010

Andrejka