Zemlja se hrani
V muhastih obratih bivanja
se obračajo poti misli,
poteze spreminjajo pomene.
V hrupu travnatih zelenil
tiha domišljija uma gradi kozolce,
koruzni storži za kruh
si obešeni sušijo užitno kožo,
kjer peka diši po domačem.
Kvas zamenja pogum za upanje,
lakota stremi v moko.
Potok prehiteva.
Času se ne mudi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 23. 08. 2010 ob 08:39
- Prebrano 803 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 270
- Število ocen: 6
