Zemlja se hrani


V muhastih obratih bivanja

se obračajo poti misli,

poteze spreminjajo pomene.



V hrupu travnatih zelenil

tiha domišljija uma gradi kozolce,

koruzni storži za kruh

si obešeni sušijo užitno kožo,

kjer peka diši po domačem.


Kvas zamenja pogum za upanje,
lakota stremi v moko.
Potok prehiteva.
Času se ne mudi.

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 23. 08. 2010 ob 08:39
  • Prebrano 897 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 270

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!