HRANLJIVOST ŽIVLJENJA

Lačen sem hrane, da preživim
iz njene sestave se spoznavam učim,
ona preganja lenost iz me,
uči me, da iščem, kako priti do nje.

Dnevi so stanja, da se poučim
prihod raznih čustev s tem poživim,
a zagon se začel je tistega dne,
ko prišel med vas sem dragi ljudje.

Z mojo rastjo se mi čas množi
hodim in blodim, nikjer konca ni,
življenje me tepe, če v lenosti spim,
rajši razmišljam, tako se krepim.

Ne bi želel telo zapustiti
duhovno preprazen bi se izgubil,
zato iščem odgovor na marsikaj,
s čim naj nahranim srce in zakaj.

Ko bom zadovoljen z dobljeno snovjo,
ki ni materialna in bo kot nebo,
takrat bom zapustil ta širni svet,
poln dušne ljubezni, v škrlatu odet.

tomi