Labirint
Sem kot vodnjak globoka,
spreminjam se v trpljenje,
poguba tvoje roke
me seka kot življenje.
Predramljeno iz trpečih
me v brezno zla si sanj porinil,
prišel si tih in srečen,
v življenje si me obudil.
Izgubljena v sli neznani
vso noč pretavam s tabo
in v moji duši izgnani
le ti ne greš v pozabo.
življenje, ki buta ob skale-
jod se iz rane cedi mi
povej, je kje bolj kruta
samota, kot je v tej zimi ?
To je prva pesem , ki sem je privrela iz mojega tolmuna vrelca orkana. Pesnik Lojze Krakar ( slavist , predavatelj in...jo je uredil ) meni v pomoč na poti v kalne vode čustvene izpovedi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Šturm
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!