Nemo sva poslušala zgodbe,
vse dokler nismo morali sami začeti pripovedovati.
Počasi so razmetani dogodki dobili smisel.
Veselje je prelivalo besede
in brez lastnega bistva sem kimal.
Smeješ se moji brezbarvnosti,
moje misli pa jejo razburkani valovi.
Hlapec, in hišnik
napol zgrajene hiše
odgovoren za vse je
ponavadi siv, betežen mož.

Sem brez smisla za humor.
Smeh. Tišina.
Kljub temu sem na poti opazil pšenične klase.
Ob njih pa so plavali svetovi hmelja.
Toda njihov šepet je onemel v globinah.
Čeprav sem že davno vedel, da je tam nevarno in pregloboko.
Vsaj za nekoga, ki trdno stoji na tleh.
Ki se v bedastih maskah,
igra skrivalnice sam s seboj.

Gasperrr