Kam ste ušle, črne vdove
izrojenih načrtov delavskega naroda.
Najprej razbite krone,
zatem razbiti nasmehi
rojenih v revolucijo,
ki so potem s humanitarnega plakata
trkali v fotografski objektiv.
Vodene prašne oči
in stiskajoče ročice,
ki držijo še zadnji zaklad.
Zadnji spomin,
ki ga niso odnesle
srake zblaznelega uma.
Zamolkli tuneli, ki se ne ustavijo,
da zadihajo.
Ne prenehajo dokler ni prepozno.
In se z zadušenimi kroglami
lahko balinajo le še ljudje s plinskimi maskami.
Po bežečih brezciljnih cestah.

Gasperrr