Izginjam v nebo

Konji neba so poteptali
prah izpod ustnic mojega telesa.
Odtrgali uho kamniti posodi
čakajoči na darove usmiljenja.
Dirjali! Dirjali!

Daj mi sedlo sanj.
Odjezdim tja v neskončni dan.
V vihranju las oblakov
božanju svile vetra
v ognju črnookih pogledov.
Se vnamem.
Zdirjam!
Podivjam!




Silva Langenfus

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 13. 08. 2010 ob 20:33
  • Prebrano 726 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 120
  • Število ocen: 5

Zastavica