Sama na koncu sveta
Včeraj se je odprlo nebo
in ti si z jezikom
ujel vse kapljice nebes.
Razprtih kril
sva padla v izvir.
In pila, pila ...
Se odžejala.
In srkala, srkala ...
Postala sva tolmun
in s seboj odnašala
hiše, drevesa, kamenje.
Na koncu sva se poljubila.
in ti si z jezikom
ujel vse kapljice nebes.
Razprtih kril
sva padla v izvir.
In pila, pila ...
Se odžejala.
In srkala, srkala ...
Postala sva tolmun
in s seboj odnašala
hiše, drevesa, kamenje.
Na koncu sva se poljubila.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 11. 08. 2010 ob 15:56
- Prebrano 848 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 349
