Zgodnje avgustovsko jutro.
Drobni roki v mojih dlaneh,
živahni koraki navkreber
in božajoče sonce.

Proncljivo čebljanje,
otroški dovtipi, vprašanja,
smeh...

Korak za korakom smo više.
Postanek na sedlu, pogled
na Karavanke in na mesto pod nami.

Vržemo kovanec;mahnemo jo po levi,
bolj strmi poti.

Tik pod vrhom mi fanta
pobegneta po bližnjici.

Čez čas me veselo spobujata,
ko se še sama približujem
cilju.

Radoživo se zapodita
na igrala,a ne za dolgo.

Odpremo nahrbtnik,
kajti otroška žeja in
lakota sta veliki.

Ko sedim na klopi
in doživljam te
radostne trenutke,
je užitek popoln.

levinja