na mizi pustilo je jutro šepet
skodelico, ki sameva
mlečni madež se suši
cvet lilije pokima
muha za drobtino se drži

in ob robu papirja
fotografija bedi
preprosta
posebna
zažari
iztegne svoje drobne roke
prime me za dlan in pravi
pridi, pojdiva na sprehod
da s tvojim glasom vzide dan

zasmejijo se okna belih hiš
zehajo vrata akvarelnih soban
streha s pticami gnezdo spleta
na gradu biva velikan

čarobnost slik se v pozdrav prikloni
dimnik boža sončni prah
koraki naznanjajo veselje
v pesniku umirja se preplah

stopnice štejejo oblake
Ljubljanica zeleno valovi
Grajski grič razpleta kite
Kresija Filipov dvorec prebudi

Pri Mačku že diši po kavi
požgečka Urško, ki še spi
pri rumeni mizi čaka jo mladenič
da z njo se v plesu zavrti

na Mestnem trgu Sava sreča Krko
kako si, pravi modro
Krka rokavičke si popravi
hvala, Sava, danes dobro

počakajva Ljubljanico, da pride
ona vedno zamudi
ah, ta mična gospodična
ob ljubezni v lica zardi

ko stapljam z jutrom se v Ljubljani
veter kuštra kratke lasé
luna potrka, igrivo se smeje
mehkih rok, na zvezdi sedé

postoj, ne odhajaj
zapoje v Stolnici zvon
na tržnici naužij se sladkega sadja
osle pokaži, poliži bonbon

ostajam, saj veš, ko duša zapoje
žvrgoli v grmovju strnad
mucke predejo v mojem naročju
s krinolino objamem Ljubljanski grad

sheeba