iščem nasmeh
ko nimam besed in je skrinjica prazna
ločila raztresam po papirju
da hitreje prideš k meni
pridi k meni, te prosim
ko solza polzi med dolgimi nohti
raztrese pisane kroglice
in brez napora potisne sladkost v košček hrastovega lesa
pridi, da zaužiješ, kar se kuha v meni
in počasi se temni pred mojimi očmi
in na desnem gležnju odseva severnica, ki me boža
presenečeno stopi bliže tvoja topla koža
in me povpraša
če slučajno vem za pot, ki vodi v nebesa
kjer se telo v telesu do onemoglosti pretresa
kjer je ena ptica en sam let
in je zemlja ohlajena
ko strast zasliši se prek vrtinčastih cipres
pridi, pridi k meni
s kavča zrem v smer
ko vrata se odpró
v želji, da vzbrsti tvoj glas
in premami me žametni obraz
obrnem se in zmanjka pisanih trakov
štejem
pojem
v upanju, da objem do zarje poleti
dvignem obrvi
in te vprašam
Ljubezen
si bujna
si rujna
si večna
si moja
si samosvoja

sheeba