V glavi kljuje,
kljuva lačen vran časa,
najeda sivino vse redkejšo,
je skrite zaklade spominov,
zavite v sivo kopreno.
Kot satje so možgani,
mrtvo tu, živo tam,
vse bolj prazen panj,
izkljuval je vran
podobe, ki naj bi živele večno.
Pojdi spominojedec stran,stran, stran...
Poslano:
01. 07. 2013 ob 09:57
Spremenjeno:
01. 07. 2013 ob 18:35
A spominojedec le gloda gre dalje in dalje. Ne da se ga ustaviti.
Lp, Mateja
Poslano:
01. 07. 2013 ob 20:47
Spremenjeno:
01. 07. 2013 ob 21:23
Gloda, gre dalje in dalje ....
Že: do točke, ki nas vse preganja.
Všeč mi je tvoja pesem.
Pozdravček, Beatrice
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!