Kot gejša zategneš pas okoli trebuščka,
hihitanje med češpovimi cvetovi,
iz oči ti izpadeta bisera v naročje.
Pokrčen sem kot bonsai, ti pa topla kot mleko,
toplota izhaja iz tvojega telesa kot vonj.
Eno samo vroče srce te je, cela utripaš.
Edino s poletnim morjem se lahko primerjaš,
z vročim morjem v katerega se vržem.
Tvoj jezik je slan, ko mi zašepetaš v uho:
Podpis rabim! Podpis!
Kakšen podpis? zastokam.
Potisneš mi glavo do svojega popka,
da se začnem podpisovati z jezikom okrog njega.
Razorožiš cele armade, ki so jezne nad svojo nemočjo.
Jezus Kristus stoji nemočen pred Mlečno cesto.
Bob Marley neha peti.
Boris Kidrič utihne pred mikrofoni.
Duhovniki obstanejo ob suvanju tvojih bokov.
Orkester odloži inštrumente.
Celo vesolje zajame dih.
Zašepetaš celemu vesolju:
Podpis rabim! Podpis!

Miha Seljak