Vrnila sem se od nekod,
kjer sploh nisem bila.

Zabavala sem se,izgubljena.
Izgubila sem celo zmožnosti pisanja.

V lažnem smehu, sem skrivaj
računala razdalje,
čeprav po zakonih življenja
in logike, to ne bi smelo imeti smisla.

Izgubljala sem se v bizarnosti,
ki ji množično nasedamo.

Željna protistrupa realnosti,
v tekmovanju za prestiž.

Spreminjala sem ranljivost
in želela ubraniti ljudi,
pred tragedijo modernega človeka.

Brala sem poezijo kolega Zlobca
in se večkrat poslovila od pompoznih, praznih časov.

Ni obstajalo veliko možnosti,
da mi uspe, ker sem takšna tudi jaz,
skrivaj pa sem vseeno tiho vedela,
da še ni bila napisana zadnja pesem.

katja