Kje si, draga mati,
da pesmico bi ti zapela,
da tvoja dlan
me vsak dan
znova bi objela.
Kot majhna deklica
sem te občudovala,
kako ljubeča si,
sem si dejala.
In roka tvoja
je kakor rosa jutranja,
se zgodaj prebudi
in k meni v objem hiti.
Kako drgeta tvoje telo,
ko vse bo v šolo šlo,
takrat sama boš ostala,
mi kuhala in prala.
In otroci
odrastemo prehitro,
zapustimo rodni krov,
gnezdeca si svoja uredimo,
pogrešamo te
vse bolj in bolj.
In leta svoje narede,
kar tako mimogrede,
že je utrujen tvoj obraz,
ki krasi pramen sivih las.
Ampak, draga mati,
naj telo se tvoje odpočije,
sonce zlato nanj posije,
da oči bi zažarele,
solzice nič več drsele,
da lička barvo spet dobe,
ognjišče toplo mi krase.
Še nekaj bi Ti rada rekla:
mati, hvala
za življenje,
ki si mi ga dala. [size=12][/size]