Racka Tacka Ploskokljuna
je sanjava kakor luna
in najbolj od vseh stvari
potovati si želi.

Ima načrt, da še v tem letu
gre z divjimi racami po svetu
in celo zimo preživi
v daljni, vroči Afriki.

Racek Tacek jo pa prosi,
v zakon vabi, polže nosi,
da ostala bi doma
in ga vzela za moža...

Racka Tacka se izmika,
da še ni dovolj velika,
a vneto bere časopise
in študira potopise.

Potem ponoči živo sanja,
da s Križnarjem kolo poganja
in da jo celo Šeruga
vzame za popotnega sodruga.

Racek išče stanovanje,
ker ima drugačne sanje:
dobra služba, račka vdana,
s kopico otrok obdana.

Čeprav je Racka frfotava
in se spretno izmotava,
se vendar rada spogleduje
in Racka Tacka občuduje;

on pusti ji, da sanjari
in po svoje gospodari.
Res je pravi kavalir,
če ji le da s poroko mir.

In že ta dan se približuje,
ko naj Tacka odpotuje.
Pri tem je Racko ne ovira,
da ne pride do prepira.

Ker že ve, da ima ga rada,
v gnezdu čaka jo nagrada:
kovček z letalsko karto,
ki pripelje jo na Malto.

Racka zdaj je vsa vesela
Rackota v slovo objela.
A potem - poglej ga spaka!-
v gnezdu njenem nekaj kvaka?

Racki je postalo vroče;
ne, saj zdaj je nemogoče,
da bi potovala sama,
ko pa je postala mama!

Sedem lačnih kljunov zlatih
steguje se na tenkih vratih,
po račje milo gostolijo,
da jo v hipu osvojijo.

Čeprav je Tacka zdaj v družini,
še sanjari o tujini;
varčuje s Tackom, da čez leto
bodo skupaj šli na Kreto.

Adelina