Modri metulji

V jutranjem siju,
ko še rose zorijo
na rožah v travi,

se modri metulji zbudijo
in odletijo
v stvarstvo zvedavi.

Krhki in nežni
in na pogled bežni
izgubljeni v svetu,

občutljivi, mehkokrili
so se lovili,
kot da plešejo v letu.

Breztežnost želja
in ljubezenska sla
jim je dvigala krila

in do pozne noči,
ko že hlad se spusti,
jih ni zapustila.

Ko je sonce zašlo
je škrlatno nebo
svetilo metuljem v plesu,

ki kot kralji v zraku
so se bližali mraku
in tiho, spokojno slovesu.

A žalost propada
v večeru hlada
jih ni ukrotila.

Bežeče, spogledljive,
nedolžne, igrive
jih ni ulovila.

In njihova krila
ni tema potemnila,
ko so se vanjo zavili;

v strastnem hotenju
po večnem življenju
so noč pomodrili.

Adelina

Komentiranje je zaprto!

Adelina
Napisal/a: Adelina

Pesmi

  • 23. 07. 2010 ob 08:44
  • Prebrano 690 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 250
  • Število ocen: 6

Zastavica