Ko večer diši po snegu
je TIŠINA najbolj zgovorna.

Ostro se zagrize v lica,
duši korake
in v zamete zastira svetlobo svetilk.

Bleščeči kristali polzijo med prsti,
sipki in neulovljivi, kot življenje.
In spet, kot vsako leto, ko je tišina močna,
začutim kepo, ki se je razsula za ovratnikom.
Zbudi se sladek spomin na vonj po dlaneh,
ki so jo zgnetle.

Milan Novak