Enakomerni šum slapu
v meni uspava divjo naravo.
Zleknjena v senci udobja
prede mantro ugodja.

Hkrati, ne da bi to opazila,
prede tudi PAJEK.
Prede dom.
Prede domačnost. Počitek.
Prede umirjanje.
Prede čez čvrste, hitre šape.
Prede čez nemirne, pozorne uhlje.

Zaman.

Brž ko bo slap ugasnil,
bo njena divjost
z enim samim zamahom repa
ubila duh spokoja.

z iskrivimi očmi bo bodla
s čvrstimi kremplji bo vdirala
z ostrimi zobmi bo krvavela

Milan Novak