Najini mostovi

Počasi sva gradila,
tesala,
kovala
tenke mostove med nama,
za nežne dotike,
sva kradla fortuno nebes,
z vsakim jutrom,
jih je manj,
včasih trdni, gladki,
danes prhnijo v prah.
Reka pod njimi teče,
kaj teče, buta,
golta.
Daleč narazen sva
in zmeraj bolj sama.

lin

Komentiranje je zaprto!

lin
Napisal/a: lin

Pesmi

  • 12. 07. 2010 ob 08:51
  • Prebrano 976 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 135

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!