CVET
Plezala sem v strma gorovja;
ostri robovi grozečih skal
so ranili moja kolena.
[b]Zaplavala sem v globino oceana;
pekoče lovke nevidnih meduz
so v kožo vžgale rdeče pečate.
Tavala sem po neskončni puščavi;
peščeni vihar
je moje oči zaslepil z iluzijo.
Stopala sem po močvirnih poteh,
grebla z rokami po razmočeni zemlji...
Tudi tu se nisem našla...
Obstala sem.
Se zaprtih oči zazrla vase.
In glej,
v mojih, od blata umazanih dlaneh
se je znašel prečudoviti cvet...
ostri robovi grozečih skal
so ranili moja kolena.
[b]Zaplavala sem v globino oceana;
pekoče lovke nevidnih meduz
so v kožo vžgale rdeče pečate.
Tavala sem po neskončni puščavi;
peščeni vihar
je moje oči zaslepil z iluzijo.
Stopala sem po močvirnih poteh,
grebla z rokami po razmočeni zemlji...
Tudi tu se nisem našla...
Obstala sem.
Se zaprtih oči zazrla vase.
In glej,
v mojih, od blata umazanih dlaneh
se je znašel prečudoviti cvet...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojca Žugman
- 08. 07. 2010 ob 22:23
- Prebrano 759 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 170
- Število ocen: 4
