moja mama ma raka.
k njej gremo mal na obisk -
večkrat kot prej.
in zmer
nardimo v avtu načrt kako bomo ...
kaj bomo rekl,
da bo boljš.
da bo primerno,
pa tko.
pol pa pridemo,
pa stoji na pragu -
čist vesela
pa reče a spet vi, bejžte nazaj!
in se smeji in jo objemamo,
potem pa jemo njene piškote
in sadno kupo.
ko lih hočmo neki rečt,
kar smo skoval v avtu,
prnese še štrudl iz nekje.
najbrž iz skrinje.
tam ma cel kup stvari,
ker je skoz neki pekla,
ko je bla še velika.

zdej pa majhna
in mal bol suha -
prnese odmrznjen štrudl -
in se smeji,
tok vesela.
da se tolažmo,
sej ona je čist uredu,
sej ni nič,
sej nič ni.

pol gremo

Indeed