vzamem prosojen sveženj nenavadne oblike
stopim na svetlobo med tehtne črke in drobne ženice
nežno me po komolcu poboža smeh mimoidočih otrok
vročina ne pojenja
iztrgam nekaj lepih potez z obraza
sprejmem povabilo na kosilo
kamor se pripeljem z rumenim mopedom mojega brata