MRČ PREKRIVA TEŽKE MISLI,
POLNE DVOMOV.
UMIK SVETLOBE V NOČ,
V PREMIŠLJEVANJE,
NOSI POLNO GNEVA.
VIHAR ORJE PO TELESU,
IZ SEBE TRGAM OSTANKE,
KI ME SILIJO V DVOJNOST.
USODA VEŽE ME V TA SVET,
NE UBEŽIM JI,
VEDNO ZNOVA ME PREISKUŠA.
SPETE DLANI,
V NEMEM KLICU
USTA KLIČEJO BESEDE VEČNOSTI.

madali