Vse besede smo požgali
Vse besede smo požgali,
vse vtaknili smo v rime,
src samotnih vsi oklepi,
zamrznjeni so v tundri,
v ruski stepi.
Vse oči so že oddane,
sladke použite mane,
ni več proste
mehke kože,
ovenele so v
ljubeznih rože.
Preostale so brez las le glave,
dobre ni nobene več postave,
ni več dolgih nog
na razpolago,
le ostanke še lahko vzameš s sabo.
Kaj se čudiš
zdaj še buba,
ni obraza ki ga ne bi,
kakor, jabolko v gnilobi,
še prepletla guba.
Vsa brezzoba so že usta,
le otrok še skorjo hrusta.
A kadaver le še sreba,
hrana on je njej
in ona njemu,
črvov belih vsa zalega.
To bila je zadnja rima,
iz ostankov,
prav nič prima,
vnuki,
vi pa le z besedo,
v novi jutri,
v literarno bedo.
vse vtaknili smo v rime,
src samotnih vsi oklepi,
zamrznjeni so v tundri,
v ruski stepi.
Vse oči so že oddane,
sladke použite mane,
ni več proste
mehke kože,
ovenele so v
ljubeznih rože.
Preostale so brez las le glave,
dobre ni nobene več postave,
ni več dolgih nog
na razpolago,
le ostanke še lahko vzameš s sabo.
Kaj se čudiš
zdaj še buba,
ni obraza ki ga ne bi,
kakor, jabolko v gnilobi,
še prepletla guba.
Vsa brezzoba so že usta,
le otrok še skorjo hrusta.
A kadaver le še sreba,
hrana on je njej
in ona njemu,
črvov belih vsa zalega.
To bila je zadnja rima,
iz ostankov,
prav nič prima,
vnuki,
vi pa le z besedo,
v novi jutri,
v literarno bedo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brainstormer
- 07. 07. 2010 ob 08:17
- Prebrano 710 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 279
- Število ocen: 9
