Pozdravljena, ZARJA.
Sem te presenetil?
Danes sem prehitel tvoj vzrok. Skupaj ga bova počakala, da prežari vzhodne oblake.
Ne skrbi za Zvezdo, se je že razsula.

Ja, še zmeraj si čarobna. In dolgo se že nisva videla.
Si vsako jutro tako zapeljiva?

Veš, ne morem spati.
Nekaj je padlo. Medtem, ko sem se odrinil, sem nekaj podrl.
Bojim se...
še. Morda zato, ker je še mrak in ne vidim brati...

Zdi se mi, da se je zlomilo.
In misli, drugačne, se razlivajo skozme.
Rahljajo sipko malto, majejo zidake.
Upam si. Končno.
Nekateri zidovi stojijo dolgo. Nekateri zelo dolgo.
A nobeden večno.

Prihaja sonce vedno tako počasi?

Milan Novak