ko se pretoči zadnja epruveta tvoje sesirjene plodovnice
ko ti golazen prežveči ledvico žrtvovanega darovalca
ko se ti mandibula zatakne za polomljeni okel zarjavele motorke
ko ti sestradan pes oblizne strohnelo pogačico
ko bo tibetansko govedo teptalo tvoje modrostne zobe v glineno barje
ko bo tvoja rjuhasta duša prekrivala breztelesne prhline ostalih žalujočih
ko te bodo iskali beli jastrebi brez kril
ko ti bo hreščeče pela le še uspavanka strun užaljenega vetra

takrat ti ne bo več treba
pozabljati na vsakdanje umiranje
in se ga bati

ker se ne boš več pogrešal
ne boš več spraševal

Lidija Brezavšček - kočijaž