PREROJENJE V DUHU

PREROJENJE V DUHU

Še mnogo življenj se bom mučil s seboj
in zopet bom v negativnosti živel,
kako naj razrešim to svojo uganko,
morda v molitvi, če bi v njo verjel.

Čuden občutek preveva mi dušo,
ne vidim izhoda, sem kot večni film,
le celuloida nikjer ni v meni,
edino strup, ki ga vase dobim.

Usklajujem zunanjost z notranjimi čuti,
kot dober vrtnar, ki vsak cvet spozna,
a čul sem, da moram razmišljati obratno,
iz notranjosti navzven naj se misel poda.

Vsaka misel je silna energija
le malokdo jo koristiti zna,
hvala Bogu za to neznanje,
če ne še hujši, bili bi od zla.

Ko bom izničil vsa svoja nasprotja,
izenačil pritiska v krvi oba,
takrat bom samovžig napravil telesu,
spremenil ga v neko, drugo pot do duha.

V tistem hipu se bo moja struktura
trenutno zedinila z dušno snovjo,
a meni se ne bo treba več rojevati,
z esenco duše se bo presvetlilo telo.





tomi

Komentiranje je zaprto!

tomi
Napisal/a: tomi

Pesmi

  • 29. 06. 2010 ob 22:09
  • Prebrano 649 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 50
  • Število ocen: 2

Zastavica