KADAR UMIRA STRAST
Kadar umira strast na tihi poti
skozi zadrgnjeno grlo večernega vejevja,
nebo že para krik samotne, okrogle Lune. V zvestobi
do spokojnosti brezbrižnega utripa majhnih zvezd
pa se za vedno izgublja vsaka, še tako velika razdalja.
skozi zadrgnjeno grlo večernega vejevja,
nebo že para krik samotne, okrogle Lune. V zvestobi
do spokojnosti brezbrižnega utripa majhnih zvezd
pa se za vedno izgublja vsaka, še tako velika razdalja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maya mavrična popotnica
- 29. 06. 2010 ob 10:56
- Prebrano 660 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 239
- Število ocen: 8
