Ni časa,

samo Zemlja se vrti,

nihče ne šteje vrtljajev osi,

dan z urami šteje trenutke,

ker človek je minljiv,

le prizna si ne,

oči z ušesi prisegajo

večni mladosti lepote,

kjer večne sanje osvajajo

lačna srca, lačni pogled

išče ikono lepote

in čas žuga,

pa tudi pomirja,

odnese paniko

in ogluši nemir.

Gluhe stene

gluhega srca

ostajajo nične.

IŽ-lev