Redki so kamni vredni občudovanja,
njih bleščeče zobovje in mirni pogledi
talijo telesa rahlih zablod.
In ko kamen ob kamen udarja
tre najtrše kovine, da njih
solze močijo rožnata tla.
In kri zdaj prepaja ploščic vzorec,
fragmenti kosti bučijo na tleh.
Samost rojeva otroke usode,
misli neslišno tonejo v sen.
V spancu nemirne podobe dušijo,
kamni pa tiho in tiho nemo stojijo,
morje odteka, a usta molčijo.

Gasperrr