Slab dan ...
tipam pod posteljo z levo nogo
za desnim copatom
nadražene miselne čebele
v mojem ramenskem panju
zmedeno letajo -butajo ob stene
skorje mojega bistva
Umirjam frfotanje žuželk v glavi
poskušam sede na postelji
brez enega copata na nogi
najti nek smisel v tem
poznem grenkem jutru …
Ali naj sploh vstanem
če se tudi soncu ne ljubi
in se mu že nekaj časa očitno jebe
za naše pomanjkanje njegovega sevanja
ki življenju polni baterije …
Tudi ostalo bivanje navzven
togo zamerljivo prenaša
to nenehno nadležno deževje
ki spere potrebe po čemer koli
- gibalnem željnem delovnem …
Take dneve sovražim
ker mi njih videz prebuja slabe spomine
ki se vedno projecirajo
če ne maram živeti …
Na takšen dan
ki mi vnema bolečine na konicah živcev
ter me obdaja z obupno panično željo
da se uležem nazaj in odjebem
vedno krajši mi podarjen čas
v taki zanikerno poscani obliki…
Lasje ne marajo glavnika
britvica ne brade in ne obraz mila
pižama noče z mene
in veke rabijo polcanje da obdržijo pogled …
v ta kisel mokri nič
v družbi nikogar živega
v tej vodni puščavi kjer se ti žeja že gabi
in si še kako željan peska …
Čebele so zapustile panj
in sprošča se glasba uspavalne simfonije …
telo upeša … se zlekne nazaj v svojo maternico
da prepreči prezgodnji porod
ne da bi motil ali imel kaj proti
copat ki je ostal sam vpet na nogi …
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: aco ferenc
- 21. 06. 2010 ob 00:56
- Prebrano 801 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 395
- Število ocen: 9
