Šepet, samo šepet bi rad
en sam škrlat nebeške mesečine,
da ogrnem ga kot plašč,
en sam šepet odet v mrak.
Morda moj krik nekoč zamre,
nad jutrom gmota se zapre;
lepo je biti del trenutka
del tokov nemirnih ur srca.
Zdaj poslušaj še nasvet,
ki zase ga ohrani:
Nikoli ne utgaj cvet
prisluhni raje vsej poljani.
Boris Novak