V nosu nekaj me srbi,
mi mama vrtat ne pusti.
Kara me in jadikuje,
me z oliko posiljuje.

Kaj olika, nos srbi,
briga me,
kaj misliš ti.

Prst edino mi pomaga,
da pojenja zdaj ta zgaga.
Ga zarinem v nos močno
in odstranim, kar pač bo.

Ko bo tebe nos srbel,
boš tud` mene razumel.
Na oliko boš pozabil,
hitro svoj prst uporabil.

Antonija