Kot iz škafa zunaj lije,
nič več sonce nam ne sije.
Se kalin po vrtu šeta
in dežja nam še obeta.

Meni se hudo maščuje,
desna roka zdaj miruje.
Sem stopnice preskočila,
se grdo na tla zložila.

Roke nisem si zlomila,
le longeto sem dobila.
Se bom prisiljeno spočila,
je vez ob palcu popustila.

Antonija