Moj svet
Nekoč nebu raztrgam obraz.
Zakopljem se v prsi modrine.
Zasanjana odprem okna,
obrnjena proti jugu.
Takrat v svili odplešem
Čez poljane dišečih sadov.
Odvržem!
Izpojem!
Zaplešem polet!
Veš, trava je tako ljubeča.
Zakopljem se v prsi modrine.
Zasanjana odprem okna,
obrnjena proti jugu.
Takrat v svili odplešem
Čez poljane dišečih sadov.
Odvržem!
Izpojem!
Zaplešem polet!
Veš, trava je tako ljubeča.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 19. 06. 2010 ob 18:14
- Prebrano 709 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 45
