Daleč od neba,
nedaleč od resnice,
vedno čaka me
in je tam, če se spustim.

Ko nisem z njim
brcam in se borim,
kričim, nato pa obnemim,
zaradi bolečin,
se spustim.

Raziskovalci smo obstali,
zadeli smo dno,
nič ni kar bi radi znali.
Zgoraj nebo
in spodaj je dno,
kričim, obnemim
in se spustim,
na edino točko,
to je dno.

Všeč mi je tu,
tu sem na dnu,
šapetam da ljubim te,
ti pa smeješ se,
naj zrak objame tvoje telo,
da ti bo prijetno mrzlo
in na vse to
se spusti na
dno.

Ribe se režijo,
ribe letijo,
ribe bla, bla bla
se z neba
vrnejo na dna.

1900štiriin90