Ščurki, pajki, podgane,stenice.
Prehojena je vaša pot.
Izgubljajo se sledovi vaših
umazanih rok.
Ni več rodu, ki bi se vpletel
v mrežo mojih zablod.
Izgnani ste, za vedno.
S culami na ramah – izginite.
Tirani.
Čepim v kotu nekega spoznanja.
Vidim človeka,
ki golazen odganja.
Dvignem se nad težnost,
in plavam v zraku nebes.
Nič več ni za mano, le jaz …
In senca davne izkoreninjenosti.

Silva Langenfus