ne maraš me, ker ponoči nisi dobila
ker se je papirnata vrečka za mlekom skrila
v svinjskem golažu se utaplja nadležna muha
v resnici za brazgotine nimaš posluha

ne maraš me, ker si sama predana
pravilom in s finesami v posteljo stkana
z nasmehom razblinim pohojen pogled
z dotikom predramim izvotljen skelet

ne maraš me, ker jesen vzbrsti
pod mojimi prsti stopnišče drhti
semena v prsti zanihajo peresa
vzdramijo se v jablani zemeljska nebesa

ne maraš me, ker nisem ovca niti lipa
moja rana za neznanim tipa
raje sem kozica, skrivna, žareča
zamaknjena na oltarju prelomi se sveča

sheeba